»Cel svet nas je prepustil smrti in stradanju, življenju v strahu in prisilnemu razseljevanju, ne da bi kdo kaj ukrenil.«

»Kako naj bežim, če ničesar ne vidim? Strah me je za svoje otroke in bojim se, da jih zaradi svoje invalidnosti ne bom mogel zaščititi.«

»Strah je votel / znotraj njega počiva nov strah / večji / strah je sram / in sram je strah / da si manj kot drugi / da si odveč // to je največji strah / največji sram //z roko v roki se sprehajata / strah in sram / oba votla oba velika / oba v službi režima // premagaš ju / ko spoznaš: // naj jih bo sram! / naj jih bo strah!«

»Po mesecih neprestanih sovražnosti in večkratnega razseljevanja so ljudje v Gazi povsem izmučeni. Kar potrebujejo, ni več pritiska, ampak pomoč. Ne več strahu, ampak možnosti dihati. Imeti morajo dostop do osnovnih potrebščin, da lahko živijo dostojanstveno: hrano, zdravstvene in higienske potrebščine, čisto vodo in varna zavetišča.«

»Strah me je umreti v mukah.«

»Kako pa naj nekomu razložim, da me je strah v trgovino, strah čez cesto, tudi tuširanja?«

»Smrt ni to, kar prinaša strah. Strah prinaša trpljenje.«

»Ta strah pred strahom, strah pred šibkostjo, je točka anksioznosti in o tem govori to besedilo.«

»Sprememba implicira strah, a pričakovanje strah raztaplja.«